Revolucija in vse to

Juhej, juhej! Uprli smo se okupatorjem, z rdečimi zastavami pozdravili mesec maj, zdaj pa bomo skupaj z Janijem Kovačičem zmagali nad nacizmom in fašizmom, nato pa ob anarhistični literaturi in vsem tem obeležili dan mladosti. Ali vice versa. Maj je skratka mesec, ko se ne budijo le vsi oni seksi sokovi v človeških telesih, ampak, kot kaže, tudi oni ogenj v srcu, ki nas še danes žene naprej. In, hej, saj je že Emma Goldman rekla, da revolucija, na katero ne moreš plesati, ni revolucija, ki bi se jo splačalo imeti.

Na stavki pa smo še vedno! Zakaj? Kot je rekel dobri znanec - od njega idejo kradem in se mu zanjo najlepše zahvaljujem, vljudni tat kot sem - Cilj stavke je sprememba sistema. Mi sistem rušimo s tem, da delamo. Torej je naše delo, naše delovanje v bistvu naša stavka! Viva la revolución!

Družbene spremembe na začetku devetdesetih let so v Sloveniji ustvarile pogoje, ki so mladinskim pobudam omogočile delovanje izven obstoječih organizacij. Mladinske iniciative so se samoorganizirale in začele z delovanjem na domala vseh področjih javnega življenja. Ena od teh je v Mariboru leta 1994 zasedla kompleks bivše vojaške pekarne ob Magdalenskem parku. Kompleks, velik okoli 6000 m2, zaseda ves čas obstoja okoli 30 do 40 različnih subjektov - zavod, ustanova, različna društva, iniciativne skupine, posamezniki - in danes velja za multikulturno središče Maribora.

Leta 1997 je bila ustanovljena nevladna, neprofitna organizacija, Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje Pekarna-magdalenske mreže, katerega poslanstvo je vzpodbujanje in podpora programskega in projektnega sodelovanja med posamezniki in skupinami umetniških, kulturnih, izobraževalnih, raziskovalnih, naravovarstvenih, informativnih ter humanitarnih dejavnosti in nudenje pomoči pri razreševanju njihovih kratkoročnih in dolgoročnih prostorskih potreb.