Howard Zinn: Marx v Sohu

Ali niste slišali, kaj sem rekel pred 150-imi leti? Izbrišite te neumne nacionalne meje! Nič več potnih listov, nič več viz, nič več obmejnih straž, nič več imigracijskih statistik. Nič več zastav in zapriseg zvestobe nekim umetnim tvorbam imenovanim narod. Delavci sveta združite se! Priznam: nisem računal z iznajdljivostjo kapitalizma, da bo tako dolgo preživel. Nisem si predstavljal, da bodo zdravila bolan sistem tako dolgo ohranjala pri življenju. Vojne, ki ohranjajo orožarske industrije pri življenju, ki ljudi obnorijo s patriotizmom, da pozabijo na svojo bedo. Religiozni fanatiki, ki množicam obljubljajo, da se bo Jezus vrnil. Poznam Jezusa. Ne bo se vrnil…

Leta 1848 sem se motil, misleč, da je kapitalizem na odhodu. Malo sem zgrešil. Morda za kakšnih 200 let. Ampak sistem bo spremenjen. Vsi trenutni sistemi bodo spremenjeni. Ljudje niso neumni. Njihova zdrava pamet, njihov nagon po dostojanstvu in pravičnosti jih bo združil. Ne zmrdujte se! Se je že zgodilo. Zgodi se lahko ponovno, v veliko večjem obsegu. In ko se bo, bodo vladarji družb z vsem svojim bogastvom, z vsemi svojimi vojskami, nemočni, da bi to ustavili. Njihovi služabniki jim ne bodo želeli več služiti, njihovi vojaki ne bodo poslušali njihovi ukazov.

Da, kapitalizem je dosegel čudeže v tehnologiji in znanosti. Ampak sedaj pripravlja lastno smrt. Njegov nepotešljiv apetit za zaslužkom-še, še, še!-ustvarja svet nemirov. Vse, umetnost, literaturo, glasbo, lepoto samo, spreminja v potrošniške dobrine, ki se jih lahko prodaja in kupuje. Človeška bitja spreminja v potrošniške dobrine. Ne samo delavca v tovarni, ampak tudi zdravnika, znanstvenika, odvetnika, pesnika, umetnika, vsi se morajo prodajati, zato da preživijo. In kaj se bo zgodilo, ko bodo vsi ti spoznali, da so VSI delavci, da imajo skupnega nasprotnika? Povezali se bodo med seboj z namenom, da se dokažejo. In povezali se ne bodo le v svoji lastni državi, kajti kapitalizem potrebuje svetovni trg. Njegov krik je »Prost trg!«, saj se mora neomejeno premikati po svetu, da ustvarja zaslužek-še, še! A s tem, ko to počne, nenamerno ustvarja svetovno kulturo. Ljudje prečkajo meje kot še nikoli poprej. Zamisli prečkajo meje. Nekaj novega bo gotovo nastalo iz tega.

Ko sem bil leta 1843 v Parizu, sem zapisal, da nov industrijski sistem odtujuje ljudi od njihovega dela, saj se jim le-to upira. Odtujuje jih od narave, medtem ko stroji, dim, smrad, hrup napadajo njihove čute-to imenujemo napredek. Odtujuje jih od drugih, saj med seboj tekmujejo za preživetje. In odtujuje jih od njih samih, saj živijo življenja, ki niso njihova, živijo kot nočejo živeti, prijetno življenje je zanje možno le v sanjah, v domišljiji.

Ampak ni potrebno, da je tako. Še zmeraj obstaja možnost izbire. Res da samo možnost. Nič ni zagotovljeno. To je sedaj jasno. Poprej sem bil preveč gotov. Sedaj vem-vse se lahko zgodi. Ampak ljudje morajo dvigniti riti!

Ali vam to zveni preveč radikalno? Zapomnite si, biti radikalen, pomeni zagrabiti bistvo problema. In bistvo smo mi. Imam predlog. Pretvarjajte se, da imate ture. Pretvarjajte se, da vam sedenje na riti povzroča neznosno bolečino, zato morate vstati. Morate se premikati, morate biti dejavni. Ne govorimo več o kapitalizmu, o socializmu. Govorimo o tem, kako bomo uporabili bogastvo zemlje za ljudi. Dajmo ljudem, kar potrebujejo: hrano, zdravila, čist zrak, čisto vodo, drevesa in travo, prijetne domove v katerih bodo živeli, nekaj ur dela, več ur počitka. Ne vprašajte se, kdo si to zasluži. Vsak si zasluži.

No, moram oditi.

Ali mi zamerite, da sem se vrnil in vas razdražil? Poglejte na to takole: gre za drugi prihod. Kristus ni utegnil, pa je prišel Marx…