Howard
Zinn: Marx v Sohu
Ali
niste slišali, kaj sem rekel pred 150-imi leti? Izbrišite te neumne
nacionalne meje! Nič več potnih listov, nič več viz, nič več
obmejnih straž, nič več imigracijskih statistik. Nič več zastav
in zapriseg zvestobe nekim umetnim tvorbam imenovanim narod. Delavci
sveta združite se! Priznam:
nisem računal z iznajdljivostjo kapitalizma, da bo tako dolgo
preživel. Nisem si predstavljal, da bodo zdravila bolan sistem tako
dolgo ohranjala pri življenju. Vojne, ki ohranjajo orožarske
industrije pri življenju, ki ljudi obnorijo s patriotizmom, da
pozabijo na svojo bedo. Religiozni fanatiki, ki množicam
obljubljajo, da se bo Jezus vrnil. Poznam Jezusa. Ne bo se vrnil…
Leta
1848 sem se motil, misleč, da je kapitalizem na odhodu. Malo sem
zgrešil. Morda za kakšnih 200 let. Ampak sistem bo spremenjen. Vsi
trenutni sistemi bodo spremenjeni. Ljudje niso neumni. Njihova zdrava
pamet, njihov nagon po dostojanstvu in pravičnosti jih bo združil. Ne
zmrdujte se! Se je že zgodilo. Zgodi se lahko ponovno, v veliko
večjem obsegu. In ko se bo, bodo vladarji družb z vsem svojim
bogastvom, z vsemi svojimi vojskami, nemočni, da bi to ustavili.
Njihovi služabniki jim ne bodo želeli več služiti, njihovi vojaki
ne bodo poslušali njihovi ukazov.
Da,
kapitalizem je dosegel čudeže v tehnologiji in znanosti. Ampak
sedaj pripravlja lastno smrt. Njegov nepotešljiv apetit za
zaslužkom-še, še, še!-ustvarja svet nemirov. Vse, umetnost,
literaturo, glasbo, lepoto samo, spreminja v potrošniške dobrine,
ki se jih lahko prodaja in kupuje. Človeška bitja spreminja v
potrošniške dobrine. Ne samo delavca v tovarni, ampak tudi
zdravnika, znanstvenika, odvetnika, pesnika, umetnika, vsi se morajo
prodajati, zato da preživijo. In kaj
se bo zgodilo, ko bodo vsi ti spoznali, da so VSI delavci, da imajo
skupnega nasprotnika? Povezali se bodo med seboj z namenom, da se
dokažejo. In povezali se ne bodo le v svoji lastni državi, kajti
kapitalizem potrebuje svetovni trg. Njegov krik je »Prost trg!«,
saj se mora neomejeno premikati po svetu, da ustvarja zaslužek-še,
še! A s tem, ko to počne, nenamerno ustvarja svetovno kulturo.
Ljudje prečkajo meje kot še nikoli poprej. Zamisli prečkajo meje.
Nekaj novega bo gotovo nastalo iz tega.
Ko sem
bil leta 1843 v Parizu, sem zapisal, da nov industrijski sistem
odtujuje ljudi od njihovega dela, saj se jim le-to upira. Odtujuje
jih od narave, medtem ko stroji, dim, smrad, hrup napadajo njihove
čute-to imenujemo napredek. Odtujuje jih od drugih, saj med seboj
tekmujejo za preživetje. In odtujuje jih od njih samih, saj živijo
življenja, ki niso njihova, živijo kot nočejo živeti, prijetno
življenje je zanje možno le v sanjah, v domišljiji.
Ampak ni potrebno, da je tako. Še zmeraj obstaja možnost izbire. Res da samo
možnost. Nič ni zagotovljeno. To je sedaj jasno. Poprej sem bil
preveč gotov. Sedaj vem-vse se lahko zgodi. Ampak ljudje morajo
dvigniti riti!
Ali
vam to zveni preveč radikalno? Zapomnite si, biti radikalen, pomeni
zagrabiti bistvo problema. In bistvo smo mi. Imam
predlog. Pretvarjajte se, da imate ture. Pretvarjajte se, da vam
sedenje na riti povzroča neznosno bolečino, zato morate vstati.
Morate se premikati, morate biti dejavni. Ne
govorimo več o kapitalizmu, o socializmu. Govorimo o tem, kako bomo
uporabili bogastvo zemlje za ljudi. Dajmo ljudem, kar potrebujejo:
hrano, zdravila, čist zrak, čisto vodo, drevesa in travo, prijetne
domove v katerih bodo živeli, nekaj ur dela, več ur počitka. Ne
vprašajte se, kdo si to zasluži. Vsak si zasluži.
No,
moram oditi.
Ali mi
zamerite, da sem se vrnil in vas razdražil? Poglejte na to takole:
gre za drugi prihod. Kristus ni utegnil, pa je prišel Marx…
