1234567/891011121314/15161718192021/22232425262728/293031
 
 
Ágnes Kántor Tetsushi Higashino Vania Rovisco / Maria F. Scaroni Mehdi Saeedi Paul Prudence Anna Fabricius  Mafalda Neves Matthew Cowan Katarína Hudačinová Svetlana Fialová Jérôme Souillot Emma Bell  Maja Pelević & nikola Zavišić Alix Marie Benoit Izard - Bizard Združenje KURS  Heli Ryhänen  Linda van Dalen Andrej Kolenčík - Admiral  Ji Eun Moon     
GUESTROOM
Tetsushi Higashino
Tetsushi Higashino je zaključil študij scenografije in oblikovanja na univerzi za umetnost Musashino v Tokiu in od takrat raziskuje, razstavlja in deluje na Japonskem, v Londonu, Avstraliji, Madžarskem, Avstriji, Tajvanu, Koreji ter drugod. Umetnik preučuje prepletanje in prehajanje umetnosti v vsakdanje življenje in obratno. V svojih delih poskuša preveriti, prevrednotiti bežeče stvari vsakdana in ljudem znova približati umetnost. Pri svojem ustvarjanju združuje različne medije in metodologije, najraje uporablja vsakdanje materiale in najdene predmete, s katerimi ustvarja prostorsko specifične instalacije.
Tudi svoj obisk v Mariboru si je umetnik zamislil kot raziskavo povezovanja umetnosti in vsakdanjega življenja ter vpliva umetnosti na lokalno prebivalstvo, hkrati pa je želel razvijati konkretno metodo približevanja umetnosti ljudem s pomočjo njihovih zgodb in vključevanjem lokalnih umetnikov ter umetnostnih institucij. Osredotoča se na navidezno nepomembne stvari iz vsakdanjega življenja, ki pa imajo pri njegovem ustvarjanju pomembno vlogo, tako v vsebinskem smislu, tudi kot vir navdiha. Njegov umetniški credo se do potankosti zrcali v instalaciji Beautiful Banality / Prelepa banalnost, ki je bila predstavljena v Kulturnem Inkubatorju. Prostorsko specifična postavitev, kjer je avtor uporabil najdene materiale in predmete, tako navadnim, zavrženim in na videz neuporabnim stvarem daje novo funkcionalno vrednost in jih osmišlja v zaključeno celoto.
Svojo misijo je avtor nadaljeval v razstavišču Hladilnica (KC Pekarna), kjer ga je navdihnil prostor, ki so ga uničili ognjeni zublji. Pogorišče je zanj predstavljalo zlato jamo; v njem je videl delavnico, polno razmetanih stvari, prekritih s sajami, ki je razplamtela njegov ustvarjalni duh. Povezal in rekonstruiral je objekte, ki jih je našel v prostoru, med drugimi tudi dve veliki oznaki v obliki črke E. Ko ju je obrnil vsako v svojo smer, se je izpisal napis MW, kar je tudi ime kemičnega orožja, ki se pojavi v stripu japonskega ustvarjalca Osamu Tezuke. Tako se je porodila ideja za preoblikovanje skladišča v kemično orožje in nastala je prostorska instalacija z naslovom Kemično orožje MW.
Glede na to, da avtor prihaja iz kulturno drugačnega okolja, rezidenčno bivanje vidi kot priložnost soočenja lastne ustvarjalnosti z novim okoljem in preverjanja njene univerzalnosti z odzivi občinstva. V tem duhu je nastal projekt Lost in translation / Izgubljeno v prevodu, ki ga je umetnik predstavil v čajnici Čajek. Ves čas svojega rezidenčnega bivanja pa je nastajal projekt Man of the Day / Mož dneva, v okviru katerega je vsak dan iz drugega materiala, ki mu je prekrižal pot, izdelal figurico možiclja in tako povsem navadne stvari spreminjal v drobne umetniške izdelke.
"Vsak dan svoje rezidence pišem osebni dnevnik, ki ga imenujem GuestRoomMaribor (http://www.workth.net/ grmdiary.html). Z uporabo spletnega prevajalnika Google translate, s katerim prevedem japonsko besedilo v angleščino ter nato še v slovenščino, dnevnik izgubi smisel. Postane bizaren, občasno poetičen. V središču Maribora ga želim predstaviti kot branje poezije. Vsaka običajna stvar je lahko umetnost, to je moje prepričanje. Če se v moji glavi pojavi enostavna ali nora ideja, jo realiziram in delam na tej temi. Torej lahko rečemo, da pravzaprav pišem dnevnik. Kar delam v Mariboru, so 4 dnevniki, v katerih k temam pristopam iz različnih zornih kotov. Izdelujem možiclje, krmim svojo nosno dlako, sestavljam stvari, najdene v delavnici Pekarne in se zgubljam v prevodu, vsak dan znova. "
»Obisk in delo v Mariboru sta bila zame odlična priložnost. Čeprav gre za majhno mesto, ima vse, kar potrebuje. Kako čudovito je piti kavo, ko gre vsakih pet minut mimo nekdo, ki ga poznaš in te pozdravi. Mesec dni je bil prekratek, zato sem se skoncentriral na svoje delo in mislim, da sem dobro opravil. Ampak ustvaril nisem nič. Samo sledil sem svojemu prepričanju, da je vse lahko umetnost. Želim si, da bi se lahko kmalu vrnil v Maribor, popil kavo in poklepetal z ljudmi kot pravi Mariborčan.«