1234/567891011/12131415161718/19202122232425/262728293031
Kontekst
 
 
Zavod Pekarna - magdalenske mreže (v nadaljevanju PMM) izhaja iz koncepta kreativnega in emancipatornega fizičnega in miselnega prostora, prvenstveno namenjenega dejavnostim produkcije, promocije produkcij in neformalnega izobraževanja z vseh področij umetnosti, kulture, mladinskega dela, civilne družbe in aktivnega državljanstva. Vsebinsko, idejno, izvedbeno in prostorsko naše delovanje opisujejo konceptualna polja neformalne kulture, subkulture, neinstitucionalne, kontrakulture, neodvisne kulture in urbane kulture ter družbenih gibanj.

Ključne besede:
gibanje, ne- in izven- institucionalna kultura, eksperiment, aktivno državljanstvo, kulturna politika, tretje območje ob državni/občinski in kapitalski mono-politiki, avtonomija, vmesnost, deficitarnost, emancipatorne prakse, refleksija, opredeljevanje.

Samodefinicija: Neinstitucionalna in neodvisna kultura lahko v širšem pojmovanju pomenita vse tiste akterje, ki: (a) niso ustanovljeni s strani državnih ali drugih zunanjih teles, tj. so ustanovljeni samostojno/privatno (b) samostojno in avtonomno definirajo svoje organizacijske strukture, telesa in proces odločanja in upravljanja (c) finančno in programsko niso odvisni izključno od države ali nekoga tretjega. PMM tako mislimo in predstavljamo na treh nivojih: (1) kot obliko organizacije (2) kot način delovanja (3) kot vsebino in usmerjenost delovanja. To so nivoji, na katerih delujemo in obenem reflektiramo in prevprašujemo lastno pojavnost, identiteto, delovanje in učinkovanje v javnem; verjamemo, da so tudi kriteriji, ki omogočajo klasifikacijo in vrednotenje neinstitucionalne ter neodvisne kulture oz. vse tiste produkcije, ki jo želijo zajemati označevalci drugačna, alternativna, subkultura in pomenov, ki jih ima ta besedica v javnem.

V nadaljevanju bomo predstavili naše poslanstvo in produkcijo, ju skozi poslanstvo, cilje in predvidena učinkovanja definirali kot troletni program v javnem interesu, obenem pa skušali zadostiti vsem trem zgoraj predstavljenim nivojem, ki omogočajo vrednotenje in (samo)kritiko akterjev v polju neinstitucionalne in neodvisne kulture.

PMM izpostavljamo kot neprofitno organizacijo civilne družbe, ki povezuje civilne neformalne iniciative in kulturno- umetniške pobude, za katere so značilne nove oblike in načini dela, horizontalna organizacijska struktura ter so odprte za participacijo. Obenem nas definirata dinamičnost in fleksibilnost, delovanje v in za skupnost, hitro odzivanje na aktualni družbeni trenutek ter profesionalnost na eni in entuziazem ter prostovoljno delo na drugi strani. Temeljni smoter našega delovanja je družbena ozaveščenost kot orientacija k oblikovanju in tematiziranju relevantnih družbenih tematik , aktivizmu in iskanju odgovorov na akutne in aktualne probleme življenja ter sobivanja na splošno - rezoniranje je pač temeljni pogoj delovanja demokratične družbe. V nasprotju z 1968 ne želimo biti realni in zahtevati nemogočega temveč želimo biti nemogoči in zahtevati ter definirati realno. Na samoumevnost in nespremenljivost pogojev in načinov bivanja ne pristajamo, družbeni trenutek pač ni danost temveč (le) preplet (trenutnih) dominantnih kulturnih, političnih in kapitalskih interesov.

 
Poslanstvo in cilji:
Neodvisno kultura (kot najširša oznaka našega delovanja) celovito razumemo kot polje:

• lastne produkcije kot inovacije in kulturnega ter socialnega eksperimenta (umetniške prakse, odnosi, identitete, emancipacija depriviligiranih in hendikepiranih...);
• prevpraševanja robnih pogojev kulture in družbe (oz. po Foucaultju tistega, kar je iz uradnega diskurza izključeno in je ravno zato pogoj njegovega delovanja) - tj. 'samoumevnosti', 'urejenosti', 'smiselnosti', 'harmoničnosti', 'kakovosti'... in s tem vplivanja na strukturno urejenost - od kulturne politike do splošnih predstav o delovanju družbe;
• demistifikacije družbenega organizma in s tem že poseganja vanj (civilnodružbene iniciative kot generator ali vsaj korelativ/popravek pri sprejemanju političnih odločitev - naša produkcija ni samozadostna estetizacija krize in nevzdržnih družbenih razmer, temveč prej nasprotno - je afirmacija delovanja in volje do spreminjanja sveta;
• vsebinskega in dejavnostnega angažmaja v sklopu 'globalizacijskih' tematik (ekologija, nova družbena gibanja, pravična trgovina, univerzalni temeljni dohodek, prekarnost, pravice živali...);
• stalnega motrenja lastne produkcije in produkcijskih pogojev ter izmikanje 'institucionalizaciji' - npr. proces rekuperacije in spreminjanja 'alternative' v mainstream ter potrošno blago, tj. transformacija kulturnih in umetniških praks v obstoječo dominantno kulturno formacijo za oskrbovanje trga);
• sprotnega informiranja in komentiranja dogajanj in politik znotraj polja - tako v obliki lastnih medijskih razglasov (najave, objave... na www.pekarna.org) kot v obliki pojavljanja, predstavljanja in po potrebi tudi zagovarjanja v medijih.

Z našim delovanjem omogočamo obstoj polja neodvisne kulture in zainteresiranih akterjev, katerim omogočamo dostop do produkcijskih sredstev, teorije, prostora..., s čimer deloma razrešujemo nekaj bistvenih (tudi strukturnih) problemov kulturnega ustvarjanja v mestu, obenem pa definiramo izmuzljiv označevalec javno dobro v polju neformalnih kulturnih programov , saj omogočamo (naj opozorimo, da gre poslanstvo in cilje razumeti kot opis značilnosti tretjega območja - ob državni/občinski in kapitalski mono-(kulturni)politiki - konstitutivnega člena demokratične in pluralne diverzifikacije urbanega prostora mesta) in nudimo:

• dostopnost in omogočanje prostorov in pogojev za delovanje različnim producentom in produkcijam;
• dostopnost in omogočanje ustreznih personalnih in finančnih virov ter potrebnih informacij (zloženke, komentarji... na www.pekarna.org);
• dostopnost in omogočanje vplivanja na organizacijsko strukturo - PMM je zavod zasebnega prava, ki s statutom omogoča članstvo ali soustanoviteljstvo in s tem možnost soustvarjanja programske in drugih politik;
• dostopnost in omogočanje avtonomnih prostorov (pri čemer je prostor mišljen kot koncept in ne kot geografski ali lokacijski pojem - tj. kot idejni, vsebinski, produkcijski prostor, kjer štejejo pogoji in odnosi, ki se med ustvarjanjem oblikujejo, ne pa prvenstveno končni rezultat, izdelek, kar je pomembna značilnost deficitarnih in multikulturnih praks...) ali prostorov, ki se kot taki šele oblikujejo;
• dostopnost in omogočanje javnega kulturnega in političnega prostora v fizičnem in 'metaforičnem' pomenu kot kraja svobodnega združevanja in izražanja državno- političnih nekonformnih, svobodnih umetniških in političnih stališč;
• dostopnost in omogočanje samoupravljanja in s tem možnost oblikovanja pogojev za samofinanciranje;
• dostopnost in omogočanje vključevanja v mednarodni prostor (produkcije, prostovoljstvo, 'gostujoči umetniki' (artists in residence), mreženje...);
• neprofitnost v vseh okvirih delovanja: tako na ravni vsebin kot organizacijske strukture zavoda (beri: zaposlitve ter višina plač in honorarjev); obenem pa ima zavod z zakonom in ustanovnim aktom določeno, da se ves ustvarjeni presežek pretaka nazaj v program;
• strokovno podporo mestni upravi v procesu prenove Kulturnega centra Pekarna - vodenje Odbora za Pekarno, ki pripravlja strokovne predloge in zahteve (vsebina, produkcijske zahteve...) v fazi priprave in izvedbe investicije.

Delovanje zajema skoraj vse nivoje funkcioniranja posameznika od intimnega doživljanja, učenja, kolektivnega sprejemanja asociativnih vsebin, raznovrstnega izražanja, kar predstavlja bogat nabor značajev zavoda in prostora kulturnega centra Pekarna: intimno kreativni, skupinsko produkcijski, vadbeni, učni, prezentacijski, organizacijski, naravni, prireditveni, družabni, politični, skupnostni, ustvarjalni, iščoči... PMM svoj položaj v polju neodvisne kulture še najlažje misli skozi pojem prehodnosti; oboje označuje relacija oz. odnos, ki jo lahko začrtamo z rabo konceptov 'hrupa' in 'glasbe' (po Attaliju), kjer je jasno, da relacija oboje ravno povezuje in nenazadnje omogoča, kar pomeni, da se PMM ves čas giblje med obema skrajnostima - od hrupa k glasbi in nazaj.. Če je izhodišče naše prakse 'hrup' kot ne-urejenost (v pomenu dominantnih praks, smislov, diskurzov) neformalnost, nekonformnost, odprtost, prevpraševanje (kot način odzivanja in interpretiranja realnosti, tj. raziskovanja in eksperimentiranja znotraj 'žanrskih' kulturnih, umetniških, političnih in medijskih obrazcev; klubske scene - tj. povezovanja 'zabave' in 'umetnosti' v časovno in prostorsko nerazločeni gesti in stalno definiranje občinstva v njegovem nenehnem, začetnem, uvodnem, pričakujočem stanju), potem je 'glasba' urejenost, formalnost, konformnost, harmonija tako interpretiranja realnosti kot produkcije in žanrskega ponavljanja obrazcev; ločevanja na visoko, nižjo in še kakšno umetnost ali neumetnost in v končni fazi predvidljivost aktivnosti v skladu s pričakovanji občinstva.

Drugače povedano: gre za že omenjeni proces prehajanja od 'alternative' k mainstreamu, od preizpraševanja in samozadostnosti v pozitivnem smislu k odzivnosti in storilnostnim kriterijem, ki so le drugi izraz za tržno logiko v ekonomiji in demagogijo v politiki. Ne delamo si utvar - naše delovanje je stalno prehajanje med obema bregovoma, ki pa ravno zaradi motrenja in samorefleksije omogoča vračanje k 'hrupu' in za 'hrup' in s tem izmikanje blagovnemu fetišizmu - ekonomizaciji kulture in kulturalizaciji ekonomije ter pasivizaciji kulture in umetnosti, kar se v praksi kaže le še kot estetizacija krize, ki je kapitalizmu imanentna. Smo torej generator novih in drugačnih umetniških in družbenih praks, nekakšen kulturni inkubator (npr. festivali DokMa, Magdalena, Nagib, Etnika...).

Menimo, da je Zavod Pekarna - magdalenske mreže steber delovanja neodvisne kulture v mestu, ob obeh mono-politikah (občinski in kapitalski) konstitutivnega člena demokratične in pluralne diverzifikacije urbanega prostora mesta. S svojim delovanjem zaokroženo in celostno tematiziramo, ponujamo in reflektiramo cel spekter neodvisne kulture, ki nosi delne oznake tipa 'alter', 'kontra', 'sub', neinstitucionalna', 'drugačna', 'neformalna', mladinska', 'uporniška', 'drugačna', 'deficitarna' - kultura. Pri tem so nam enako pomembni vsebina, način (njene) predstavitve in učinki, ki jih sproža - govora je o celostnem pristopu in refleksiji (prakticiranju teorij in teoretizaciji praks), kar ni sledenje trendom, pričakovanjem občinstva ali fasciniranju s pojavnostjo ter dimenzijo, temveč nasprotno, poziv k ustvarjanju, delovanju in emancipaciji.

Neodvisna kultura je v prvi vrsti generator novih praks, ki niso obremenjene s ciljem temveč so predvsem kulturno-socialni eksperiment kot praksa ustvarjanja, izumljanja,, druženja in použitja in za razliko od večine akterjev, ki menedžerirajo kulturo oz. opravljajo storitve (obiski umetnikov, razstav...), prisegamo na lastno produkcijo, tj. ustvarjalnost, ki vodi od ideje do njene materializacije. Menimo, da je ta odprta ustvarjalna platforma, ki pomeni tako priseganje na lastno produkcijo kot nudenje produkcijskih pogojev ter sredstev in nabora konceptov za njihovo interpretacijo, eden zelo redkih (in premalo cenjenih) fenomenov v tem mestu. Konsistentno vztrajamo in predstavljamo infrastrukturno in vsebinsko 'urejenega' producenta, ki skozi programe vzpostavlja (tudi) refleksijo do lastnega početja in skuša zmeraj znova zaznavati premike in pozicioniranja znotraj polja. Neodvisna kultura torej ni koncert 'alternativne' glasbe ali ukvarjanje z Romi, še manj zavračanje dominantnega kulturnega vzorca, v obeh primerih gre namreč le za življenjski slog in potrošnjo - tj. kupovanje odpustkov; neodvisna kultura je prizadevanje po motrenju družbenih in sistemskih pogojev,, s tem pa tudi po produkciji, ki vse omenjeno tematizira in nagovarja oz. spreminja; je aktivna državljanska in svetovljanska pozicija v polju kulture in umetnosti: pomeni nestalnost, robnost, stalno umeščanje, reflektiranje početja in preživetje v nezagarantiranih pogojih, posledično pa angažma, zainteresiranost in opredeljevanje ter participacijo. V tej luči je možen tudi 'alternativni' koncert, ki pa ga bistveno določa kontekstualizacija dogodka. In za to nam gre v zavodu Pekarna - magdalenske mreže v vseh ozirih, tako programsko kot organizacijsko. Kot take nas tudi prepoznavajo, ko je govora o prihajajoči prestolnici kulture, prenovi Pekarne, dogajanju v mestu ali obiskih mednarodnih interesnih skupin, ki 'prestolnico' spremljajo in jih zanimajo ravno kulturne specifike ne pa istosti, posnetki ali reprodukcije. Naše dopolnjevanje programske ponudbe mestne občine je tako prvenstveno vsebina (in njen kontekst) in to tista (še) nezamejena, odprta, iščoča in kreativna, ki svoje prave rezultate zmeraj pokaže šele v časovni distanci; obenem pa omogočamo 'institucionalizacijo' projektom, ki prerastejo naše okvire in/ali se osamosvojijo - kot festival dokumentarcev Dokma, festival vizualne komunikacije Magdalena in drugi.

 Priti z idejo in enostavno delati, ustvarjati, razvijati? Vsi, ki smo to poskušali, vemo, da je kaj takega znotraj institucij vsaj zahtevno početje. Če nisi zavrnjen zaradi rigidnosti 'struktur', si umeščen, interpretiran, povzet ali paternalistično prestavljen v kontekst že obstoječih zgodb, projektov, festivalov... obstoječe ponudbe. Sami, nasprotno, verjamemo v nove ljudi in projekte; tradicija je stvar zaležanih, ponavljanje pa je lastno tistim, ki želijo z malo truda zaslužiti pokojnino. Tudi zato prakticiramo nehierarhičen in vključujoč princip odločanja o vseh bistvenih zadevah, ki se dotikajo zavoda in njegovega delovanja ter upravljanja.

Neodvisna kultura, kot jo mislimo, pozna predvsem začasnost, hipnost, trenutnost in s tem povezano odzivnost, improvizacijo in vzpostavljanje razmerja. Umetnost ni svetleči produkt, ne uteha ali izguba označevalca, je ravno odločitev za iskanje, zato postavlja vprašanja, predvsem tista boleča in neprijetna. Takšno umetnost prakticiramo najraje. Verjamemo, da je na področju MOM primanjkuje in da je naš doprinos bistven. Strnjeno: ponujamo pogoje za vsebino, kontekst in refleksijo; pri tem pa se odrekamo blefiranju z nepotrebnimi kozmetičnimi učinki in trošenjem nepotrebnih naravnih in družbenih virov. In še najbolj pomembno: stavimo na lastno produkcijo, ne pa na kulturniško trgovanje z izdelki drugih.

O preseganju lokalnih interesov najlažje govorimo v razmerju do drugih podobnih centrov neodvisne kulture in 'scen', ki jih razvijajo ali omogočajo. Kot taki smo postavljeni na sredo štirikotnika Gradec (Avstrija) - Murska Sobota (in naprej Budimpešta) - Zagreb (Hrvaška) - Ljubljana. Brez zadržkov se uvrščamo na sredo, kot rečeno prevsem zaradi zaokrožene in celostne podobe in ponudbe. Brez Pekarne kot kulturnega in družbenega eksperimenta pač ni moč govoriti o urbanem mestu. Preseganje lokalnih interesov pa lahko ocenjujejo le umetniki in obiskovalci, ki so pri nas gostovali ali bili.

Neodvisna kultura kot smo jo definirali, nujno presega lokalne interese, še več, jih povzema in nadgrajuje, predeluje in prestavlja v globalne kontekste, je torej lokalni odziv na globalne tematike in s tem povezana z aktualnim dogajanjem po svetu. Domačijskost pač ni njena vsebina ali polje izjavljanja. Mreženje in internet omogočata še tako obskurno prakso predstaviti na drugi konec sveta oz. o podobni specifični problematiki debatirati; oboje je neodvisni kulturi, kot mejnemu pojavu, notranje. Naša specifika in 'konkurenčna prednost' pa je gotovo močan mladinski program (Infopeka), ki zaradi velike udeležbe nudi direkten prehod v programe neinstitucionalne kulture, kar nam omogoča dobro kadrovsko zasedbo in vsakoletno prevetritev organizacijskih in upravljalskih struktur.