123/45678910/11121314151617/18192021222324/25262728293031
Novice

 
 
Tor 28.11.2017
Zaključni skupni pozivi udeležencev konference Sedem ur na minute

1. Temeljne vsebine in cilj mladinskega dela

Mladinsko delo ne sme biti predvsem odzivanje na trenutno povpraševanje po vsebinah. Zaradi vgrajenosti mladinskega  polja v družbo so povpraševanja po vsebinah v veliki meri delo industrije okusov. V individualizirano potrošništvo vpete mlade je treba  nepodcenjujoče vzpodbujati k (samo)osveščanju, (samo)izobraževanju in še najbolj k (sebe) vzpostavljanju v kritičnega, to je samostojnega in mislečega človeka. Temeljna vsebina mladinskega dela je pomoč vsakomur, da  prepozna in razvija svojo radodarno ustvarjalnost (ustvarjalno radodarnost).

Odločevalce, organizatorje dogodkov pozivamo, da upoštevajo tako razumevanje vsebine in nalog mladinskega dela in bolj kakovostno kot doslej soprirejajo v sodelovanju s prizorišči (zorišči) v katerih se mladi ljudje gradijo.

2. Mladinsko delo ni administriranje.

Uradniško »razumevanje« vsebin mladinskih centrov duši mladinsko polje prav tako kot ga tlači preobremenjenost mladinskih delavk in delavcev z administriranjem in prevajanjem vsebin svojega dela v uradnikom razumljiv jezik.

Uradniki bi morali znati prepoznavati kakovostne vsebine in tako kot mladinski delavci imeti tudi široko teoretsko ozadje. Slednje lahko pri mladinskih delavcih spodbudijo tako, da skrčijo administrativna dela in jim omogočajo izobraževanje in samoizobraževanje. Pri tem velja opozoriti, da to ne pomeni, da potrebujemo tečaje za mladinske delavce, temveč, da morajo le-ti imeti dovolj časa in samoiniciativno pridobivati čim širše znanje. Doslej je bilo v mladinskem delu v Sloveniji zelo zapostavljeno predvsem humanistično znanje mladinskih delavcev, ki bi prispevalo k razumevanju družbe in vpetosti mladih vanjo. (Samo)izobraževanje uradništva o podstati področja na katerem uradujejo se nam zdi prav tako pereča  nujnost kot (samo)izobraževanje nosilnih snovalk in snovalcev programov.  

3. Proti getoizaciji mladih

Ko govorimo o mladih, zlasti v kontekstu posameznih politik (kultura, brezposelnost, stanovanjska problematika, socialna izključenost ...), naletimo na ločevanje mladih od družbe. Kljub temu, da so mladi skoraj vedno obravnavani kot »Drugi«, so nesporno (pomemben) del skupnosti v kateri delujejo.  Tudi mladinskem delu so vedno bolj prisotne vsebine, ki mlade ločujejo od celote (npr. psihološka svetovanja za mladostnike,  brezposelnost mladih, stanovanjska problematika mladih ..) in jih posledično ne povezujejo s procesi v družbi. Mladi tudi zato ne prepoznavajo bojev za brezplačno izobrazbo, socialno varnost, javno zdravstvo, delavske pravice, javni prostor niti bojev proti okoljskemu uničenju, neofašizmu in diskriminacijam kot vojne v kateri moremo zmagati edinole skupaj. Odtujevalna »mladinska politika« v resnici jemlje mladim samostojnost, jim ne omogoča kritične analize in poglablja problem. Takoimenovana pasivnost mladine je posledica omrtvljevalnih »politik«.

Mladinske organizacije pozivamo, da pri pripravi vsakodnevnega programa upoštevajo dejstvo, da so mladi že del družbe. URSM pozivamo, da naj kot čezsektorski organ, pri dialogu s sektorskimi ministrstvi stojijo na poziciji, da so mladi del družbe. Sektorska ministrstva pozivamo, da mladih ne obravnavajo kot iz družbe izvzet segment in jih nadalje ne getoizirajo (primer stanovanjskih zadrug/mladinskih zadrug).

4. Pomen priložnostnega učenja (ang. informal learning) in drugim manj strukturiranim oblikam mladinskega dela

Čeprav je v dokumentu Evropske komisije o kakovosti mladinskega dela jasno zapisano da »so za posameznika spretnosti in znanja pridobljena skozi priložnostno učenje enako pomembna« (European Commission, Quality Youth Work), redni programski razpis URSM skozi merila (metodologija dela, kakovost vsebinskega, organizacijskega in časovnega načrta progama) favorizira visoko strukturirane oblike, ki po naših izkušnjah nikakor ne jamčijo kakovosti že s tem, da jih je lažje količinsko opredeliti. Sposobnost uradništva v mladinskih programih prepoznati vsebine, ki so pod lupinami formalnega in formaliziranega je tu ključna (točka 2).

Uradu za mladino Republike Slovenije zato predlagamo, da razpisna merila spremeni oziroma jih prilagodi tako, da ne bodo nagrajevani zgolj strukturirani in zelo strukturirani načini mladinskega dela.