Pet 22.12.2017
Uporno in neupogljivo leto Pekarne Magdalenske mreže

Tekom 20-ih let so v zavodu vzniknili mnogoteri mladinski in kulturni programi, se rojevale glasbene in gledališke skupine, filmski festivali in civilnodružbene pobude, zavod pa je ves čas nudil podporo tudi drugim ustvarjalcem v Mariboru in širše ter spodbujal njihovo avtonomijo. V turbulentnih časih, ko je KC Pekarna skoraj padla pod težo nerazumevanja pomena tovrstnih prizorišč za urbana središča s strani lokalnih političnih odločevalcev_k, je zavod odigral eno izmed ključnih vlog v boju za njen obstoj, ki ga z drugimi soborci bije še danes. 20. obletnico smo obeležili z basket turnirjem, ki smo ga poimenovali »Vržimo fašizem v koš«. Ta ni služil samo razvedrilu in svobodnemu preživljanju prostega časa; temeljil je na drugačnih načelih, kot so značilna za logiko kapitalizma – na sodelovanju, povezovanju, samoorganiziranju in enakovrednih vlogah vseh posameznikov. Kapitalizem je preživel, z njim pa tudi tudi fašizem, ki danes dosega največjo moč po koncu druge svetovne vojne. S skupnimi močmi se je zato potrebno proti fašizmu boriti in ga ustaviti ter zabrisati tja kamor spada – v koš.

Na dan mladosti smo v sklopu praznovanja 20. obletnice delovanja zavoda organizirali okroglo mizo “Mladinske organizacije naše in vaše mladosti”. Na okrogli mizi, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Ustanovo Pohorski bataljon, smo gostile_i dr. Rajka Muršiča, kulturnega antropologa FF LJ in UPB, Želka Pelicona iz KUD-a France Prešeren in UPB, Mojco Selak iz Rdeče Ostrige in UPB, Niko Bezeljak iz GT22, Aleksandro Goropevšek iz Radia MARŠ, Kolektiv Pizda! iz Pekarne Magdalenske mreže in Urško Breznik, direktorico Pekarne Magdalenske mreže, ki so spregovorile_i o samoniklih mladinskih prizoriščih nekoč in danes. Naj gre za klub, mladinski center ali študentski radio, njihovo bistvo je, da so skupnost mladih in tistih, ki delajo z mladimi in za mlade. So programsko avtonomne_i in se skozi svoje programe upirajo standarizaciji in poneumljanju mladih. Samoniklost delovanja pomeni avtonomijo, sproščeno, neformalno okolje, ki spodbuja ustvarjalnost, inovativnost, drznost in kritično mišljenje. V pogovoru smo se soočile_i tudi s tem, kako so mladinske (sub)kulture vstopale na lokalna politična prizorišča, z nenehnim prisvajanjem prostorov za alternativno kulturno produkcijo ter politično delovanje. Kljub svoji avtonomnosti pa je njihovo dosledno radikalno delovanje vse bolj pod pritiskom varčevanja, zniževanja transferjev in povečanje birokracije s strani občine in države. Prav tako vse večja pluralnost mladinskega polja nekritično zastopa participacijo mladih. S promoviranjem podjetništva, kompetenc in fleksibilnosti znotraj kapitalističnega sistema mladinsko polje postaja desna roka izkoriščevalskega sistema in ohranja status quo v družbi. S tematiziranjem družbe in delovanja mladinskega polja nekoč in danes so gostje poskušale_i orisati glavne problematike in predstaviti smernice za naprej.

S širšo mariborsko javnostjo smo obletnico praznovale_i z brezplačnima koncertoma skupin Punčke in Baden-Baden, ki smo ga organizirali v dvorani Gustaf v KC Pekarna, in ob kakovostnem post punku in indie rocku energično zaplesale_i novim izzivom nasproti.

Organizirano “Prostovoljsko delo mladih za mlade” v šolskem letu 2017/2018 izvajamo že devetnajsto leto. V našem centru je program namenjen mladim med 14. in 29. letom starosti (dijakinje in dijaki, študentke in študenti, zaposleni, brezposelni mladi), ki kot prostovoljci_ke nudijo pomoč, vzpodbudo in podporo vrstnikom (mladi mladim) in aktivno sodelujejo pri oblikovanju ter izvajanju mladinskih dejavnosti (aktivna participacija mladih).

Kolektiv PIZDA! je izdal tri številke Zina Pizda!, ob izidu novih številk so prostovoljke_ci pripravile_i spremljajoče dogodke, ki so javno opozarjali na enakopravnosti spolov, na nezmožnost zaposlovanja, ponovno prelaganje večine reprodukcijskega dela na ženske in vse večjo politično ter socialno brezpravnost žensk ter pogovor o pomembnosti sindikatov in sindikalnih bojev.

Prostovoljska skupina Stopinje mesta je izvedla temtska sprehoda na temo mariborskih zaklonišč in v okviru globalne akcije Urbani sprehodi Jane’s Walk, ki poteka po celem svetu, izvedle_i sprehod z geslom »hodi, opazuj, povezuj«, kjer so se sprehajali_e po Pobrežju.

Prostovoljke_ci so v okviru programa Pekarna DOBIŠ DAŠ aktivno preživljali prosti čas z otroci in mladostniki z Doma Antona Skale ter Mladinskega doma Maribor.

Naš najstarejši prostovoljski program “Nudenje brezplačne učne pomoči” zajema neposredno individualno pomoč pri učenju otrokom in mladostnikom s težavami pri učenju, s poudarkom na osebni pomoči in nudenjem vzpodbude ter podpore pri premagovanju vsakodnevnih težav. V letu 2017 je omenjeni program nudil pomoč kar 40 mladim.

Osnovni namen programa “Brezmejni svet” pa je socialno, kulturno vključevanje otrok in mladostnikov priseljencev ter potomcev priseljencev v lokalno skupnost, saj zaradi vse večjih migracij tudi Maribor postaja vse bolj kulturno in etnično raznolik. Vsebina programa se osredotoča na konkretne potrebe mladostnikov kot so spozavanje lokalnega okolja, utrjevanje/učenje slovenskega jezika in druženje.

Projekt Evropske prostovoljske službe, Do the (r)evolution! vol.3, smo zasnovale_i tako, da s pomočjo neformalnega učenja prispeva k razvoju kakovostnih aktivnosti mladih na področju umetnosti, ustvarjalnosti in družbene angažiranosti. Spodbujanje kritičnega premisleka do obstoječih družbenih razmerij moči, razumevanja pomena raznolikosti v globaliziranem svetu, razvijanje svojih idej in sposobnost načrtovanja ter izvajanja posameznih korakov v ustvarjalnem procesu, so bile ključne sestavine našega projekta. Namen našega projekta v okviru Evropske prostovoljske službe je bila torej vključitev obeh prostovoljk v kulturne, prostovoljske in mladinske aktivnosti gostiteljske organizacije na tak način, da jima je sodelovanje v projektih, v našem okolju in v kolektivu sodelavcev doprineslo neprecenljive življenjske izkušnje, predvsem pa obilo praktičnega znanja, ki ga je moč pridobiti le z neformalnim in priložnostnim učenjem.

V okviru programa Združimo se! smo v letu 2017 izvajale_i teoretična in praktična usposabljanja za nezaposlene mlade  in srednješolke_ce dveh gimnazij. Gre za cikel, skozi katerega mlade spodbujamo k aktivnemu državljanstvu preko opolnomočenja na področju delovnega prava in zavedanja o nevarnostih prekarnega dela, ter jih spodbujamo k ustanavljanju delavskih, storitvenih in socialnih zadrug, kot podjetji, ki omogočajo trajnostne zaposlitve. Na prvih srečanjih cikla se posvetimo delavskim pravicam, delovnemu pravu in participatorni ekonomiji, saj nam to v nadalje pomaga misliti zadružno. Sledi namreč teoretično spoznavanje zadružništva in praktična simulacija razvoja zadružnega produkta in podjetja, zadnje srečanje cikla pa je namenjeno spoznavanju koncepta digitalnega fabriciranja in opreme za strojno fabriciranje. V 2017 smo cikel izvedle_i v MC Gornja Radgona, v MIKK Murska Sobota in dvakrat v Mariboru. Tukaj so udeleženke_ci po delavnicah opravljale_i še prakso v štirih obstoječih mariborskih zadrugah. Kratke informativne delavnice o delavskih pravicah skozi kritično pismenost in osnove zadružništva smo izpeljale_i z večimi skupinami na Gimnaziji Ravne na Koroškem in Gimnaziji Ptuj.

V letu 2017 smo že tretjič izvedle_i cikel predavanj Rosina šola delavskih pravic za mlade. V okviru cikla smo organizirale_i šest predavanj (Osnovni pojmi razumevanja družbe, Samoorganiziranje, Delovna sila in tehnologija, Kaj je kapitalizem, O postfašizmu in Zadružništvo) in eno delavnico (Kritična pismenost na temo delavskih pravic) na treh različnih lokacijah: Pekarna Magdalenske mreže, Filozofska fakulteta Maribor in Tretja gimnazija. Z nami so sodelovale_i tako profesorji iz Ljubljane kot tudi aktivisti_ke različnih progresivnih skupin iz Maribora in širše. V tretjem letniku smo se osredotočile_i predvsem na delovanje kapitalističnega produkcijskega sistema, ki z zasebnim prisvajanjem ustvarja kapitalistične družbene odnose, kjer so delavci_ke zgolj strošek. Z Rosino šolo delavskih pravic za mlade smo želele_i presekati agresivni pohod kapitalizma in neoliberalne ideologije po prostorih, kjer se izobražujejo in družijo mladi.

Že drugo leto je letos potekal dogodek Rosa še vedno bosa (ker je prekarka), ki so ga organizirale_i naši prostovoljke_ci med 15. in 21. novembrom 2017 na Filozofski fakulteti Maribor in v Dvorani Gustaf (KC Pekarna). Dogodek je potekal z namenom ozaveščanja mladih glede naraščanja števila atipičnih (prekarnih) oblik zaposlitve, ki v Sloveniji predstavljajo že 41 % vseh zaposlitev. V štirih dneh smo izvedle_i: dve delavnici s Sindikatom Mladi plus in Centrom za družbeno raziskovanje; predavanje z Lilijano Burcar; okroglo mizo s prekarkami_ci in gledališko predstavo o seksizmu na delovnem mestu, zaključile_i pa z brezplačnim koncertom v Dvorani Gustaf.

V okviru Pekarne Magdalenske mreže smo aktivni tudi na področju uprizoritvenih umetnosti; letos je bila tako izvedena gledališka predsV okviru Pekarne Magdalenske mreže smo aktivni tudi na področju uprizoritvenih umetnosti; letos je bila tako izvedena gledališka predstava Ema, ki temelji na istoimenski drami političnega aktivista Howarda Zinna. S predstavo so performarke_ji kolektiva ZIZ odpirale_i vprašanja moči in neenakosti v naši družbi ter spodbudile_i gledalke_ce h kritičnemu razmisleku o sistemu, v katerem živimo, in boju za delavske pravice. Ema Goldman, najpomembnejša predstavnica ameriškega anarhofeminizma in aktivistka prve polovice 20. stoletja, je zagovarjala prepričanje, da zatiranja žensk ni mogoče odpraviti, ne da bi se hkrati borili proti kapitalizmu. Namen predstava je bila spodbuda h kolektivnemu boju proti kapitalizmu za boljšo prihodnost vseh.

Z uprizoritvijo dnevniških zapisov Calais, Calas, ki orisujejo travmatične izkušnje v begunskem centru Calais iz leta 2014, pa je letos naša organizacija obeležila mednarodni dan prostovoljstva (5. 12. 2017). Performans je ponudil tri različne interpretacije iz treh različnih držav – Slovenije, Grčije in Francije – držav z različnimi izkušnjami v zvezi z begunkami_ci. S telesom, zvokom in podobami je predstava oživila izkušnje aktivistk_ov in tako nagovorila mariborsko občinstvo tudi o porastu policijskega in neofašističnega nasilja v Evropi. Dnevniški zapisi Calais, Calais, ki so izvirno napisani v nemščini, so bili ob tej priložnosti prevedeni tudi v slovenščino. Na voljo so bili tudi obiskovalkam_cem predstave, ki so svoj prostovoljni prispevek lahko namenili skladu Calais Migrant Solidarity.

Največji mednarodni festivala stop motion animacije StopTrik je v letošnjem letu potekal že sedmič. Letošnji vsebinski okvir festivala in treh retrospektivnih sklopov je predstavljal kulturno tradicijo Latinske Amerike. S pomočjo strokovnjakov in filmskih ustvarjalcev iz tega dela sveta smo v štirih festivalskih dnevih nagovorile_i mite in stereotipe o Latinski Ameriki, ki so prisotni v srednji in južni Evropi ter bogato tradicijo animacije, ki izhaja iz tega kontinenta.  Festival  je slovenski in mednarodni publiki, kot vsako leto, ponudil tudi odlično izbiro sodobne stop motion produkcije v okviru dveh tekmovalnih progamov – Mednarodno stop motion tekmovanje in Tekmovanje Borderlands. Poleg delavnice stop motion animacije, ki jo je letos vodila kolumbijska animatorka Laura Victoria Delgado, pa so se imele_i navdušenke_ci nad animacijo priložnost udeležiti tudi delavnice festivalskega novinarstva, ki je potekala pod mentorstvom Nancy Denney-Phelps, mednarodno priznane kritičarke animiranega filma. Tekmovalni in strokovni festivalski program sta bila popestrena s predstavitvijo knjige, razstavo, tango performansom, koncertoma NIMETU in kvinteta Piazzolleky ter zaključno zabavo z Demonios Latinos.

SobaZaGoste ali GuestRoomMaribor je mednarodna umetniško-izobraževalna rezidenčna platforma, ki je bila v okviru zavoda Pekarna Magdalenske mreže Maribor vzpostavljena v letu 2011. Je eden redkih še obstoječih projektov, zagnanih v času Evropske prestolnice kulture 2012, ki se je v tem obdobju nadgradil in afirmiral ter uspešno pridobiva mednarodni ugled z obsežno partnersko mrežo.

V letu 2017 smo izvedli 11 javnih predstavitev novonastale produkcije, preko česar je bilo predstavljenih 14 umetnikov in ena raziskovalka. Daniel Djamo, s katerim smo otvorili leto, je z razstavo “16 poti do popolnega sonca” skozi prizmo fiktivne utopične postavitvene naracije govoril o migracijah Romunov v 90. letih. S posledicami migracij in vzpostaljanjem identitete generacij, ki so bile rojene v tujini, se je skozi prostorsko instalacijo “Umiranje na trti” ukvarjala potomka slovensko-hrvaških migrantov/beguncev v Avstraliji – Alexandra Nemaric. Intermedijska instalacija Elham Rahmati je nagovarjala vzpostavljanje odnosa do politične zgodovine iranskega naroda in družin, medtem ko je David Colaninno skozi prostorsko instalacijo “Badhdads 1258/2003 (ali Imperij in Orange County)” poskušal gledalca soočiti z lahkotnostjo potvarjanja in spreminjanja zgodovine, čemur smo danes vse pogosteje priča.

Bolj neposredno vezani na lokalno okolje in kontekst so bili projekti Miloša Tomića, ki je v tehniki stop motion animacije posnel osnutek za animirano biografijo legendarnega mariborskega fotografa Dragiše Modrinjaka; projekt Mersada Ramičevića, ki se je ukvarjal z ikonografijo zvoka in post-industrijsko estetiko zvoka Maribora ter nazadnje drugi projekt Daniela Djama, dokumentarni film o takrat izjemno pereči temi – sečnji rogoškega gozda zaradi postavitve obrata Magne Steyr.

Simon Farid je preko razstave “Strategije skrivnega kuriranja” nagovarjal vlogo in delo umetnika ter naravo ne-institucionalizirane umetniške produkcije, izpostavljal je procese in razmerja med umetnikom in kuratorjem, galerijsko infrastrukturo ter organizacijo (PMM). Z galerijskim, oz. muzejskim razstavnim kontekstom se je ukvarjala tudi berlinska umetnica Ina Sangenstedt, ki je v razstavljeno zbirko Pokrajinskega muzeja Maribor intervenirala s kiparskimi deli, preko katerih je citirala historične oblike ali jih reanimirala skozi prizmo močne sodobne avtorske note.

Poleg rednega rezidenčnega programa za umetnike brez starostne omejitve smo letos uvedli tudi rezidenco za mlade umetnike ali študente umetniških smeri. V sodelovanju z interdisciplinarnim umetnikom Miho Vipotnikom, profesorjem na libanonski Univerzi USEK – Kaslik, smo gostili šesterico umetnikov najmlajše generacije – Patil Tokatlian, Rita Tokatlian, Octave Khoury, Eli Mouhanna, Ghenwa Abou Fayad, Melissa Ghazale in Zouhair El Helou. Razstava »Two good listeners make a piece with silence« je predstavljala dela v različnih medijih in vsebinsko združevala dialog na večih ravneh – na intimnem, medosebnem, v dialogu s prostorom, s kontekstom kulturnega centra in kontekstom malega evropskega mesta. Tovrstno nadgradnjo študijskega procesa in prvi stik s profesionalnim kulturno-umetniškim okoljem izven domovin mladih mednarodnih umetnikov nameravamo omogočati in razvijati tudi v prihodnje.

Čisto na koncu leta še vedno gostimo nemško raziskovalko Hanno Stein, ki raziskuje nekdanje jugoslovanske amaterske Kino klube. O mariborskem je že posnela kratek dokumentarni film, ki si ga lahko z nami ogledate v petek, 22. decembra, ob 18. uri v Galeriji K18. Vabljeni!

 

Info: Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org