1/2345678/9101112131415/16171819202122/23242526272829/3031
Novice

 
 
Pon 26.2.2018
LegiLab 4 Progress: Gledališče kot vaja za revolucijo ali reformacijo?

"Gledališče nam lahko pomaga zgraditi našo prihodnost, ne samo čakati nanjo." (Augusto Boal)

LegiLAB 4 Progress je mednarodni 15-mesečni projekt (junij 2017-september 2018), ki združuje štiri partnerske organizacije: Active Inquiry (Škotska), Giolli (Italija), Pracownia Inspiracji Społecznych (Poljska) in Pekarno Magdalenske mreže Maribor (Slovenija). Projekt je sofinanciran s strani Movita in Erasmus+. Projekt  raziskuje vključujoče in demokratične oblike soodločanja, soustvarjanja in sooblikovanja obstoječe zakonodaje s strani mladih z metodo, imenovano gledališče zatiranih, ki je poznana tudi kot gledališče za družbene spremembe. Začetki gledališča zatiranih segajo v 60-ta leta prejšnjega stoletja v Brazilijo, kjer je metodo pričel razvijati režiser, aktivist, scenarist in politik Augusto Boal. Metoda sloni na predpostavki, da je gledališče namenjeno vsakomur, kot v njegovih prvih začetkih v davni zgodovini, in ne samo izbrankam_cem ter da gledališče uporabljamo kot prostor, kjer z vključevanjem telesa, giba, govora, dialoga, interakcij itd. spregovorimo o ne-slišanih problematikah. Omogoča prostor, kjer spregovorijo osebe, ki so neslišane.

Obstaja več pristopov gledališča zatiranih, ki na različne načine odpirajo tematike izkoriščanja: Časopisno gledališče črpa material za predstavo iz dnevnih časopisov in revij, Forumsko gledališče vzpostavlja t.i. Forum oz. vključujoč prostor za diskusijo z gledalkami_ci k skupnemu reševanju prikazanega problema, Slikovno gledališče uporablja zgolj mirujoče izrazno telo kot 'sliko' ali 'fotografijo', ki govori zgodbo sama zase, brez uporabe govorjenega teksta, Mavrica želja raziskuje pisano paleto osebnih stisk, neizraženih želja, 'policajev v glavi', ki nam preprečujejo izražanje ali udejstvovanje, konflikte v nas samih in Zakonodajno gledališče, ki v predstavo vključuje zakonodajo, spreminjanje le-te in dialog z odločevalkami_ci.

Slednjega pristopa - Zakonodajnega gledališča - se lotevajo tudi zgoraj omenjene  organizacije vsaka v svoji državi in v svojem lokalnem okolju. Ekipa, ki ustvarja v Sloveniji, deluje v Ljubljani in Mariboru. Pomembno je dodati, da je Zakonodajno gledališče v Sloveniji še precej neznana metoda, zato izvajalke_ci orjejo ledino na tem področju. V 80-ih letih, ko je Zakonodajno gledališče Augusto Boal razvil v Braziliji v času svojega mandata kot mestni svetnik v Riu de Janeiru, v letih od 1993 do 1997, je s pomočjo omenjenega pristopa skupaj z vključevanjem predlogov ljudi spremenil kar 20 zakonov. Boal je z Zakonodajnim gledališčem želel spodbuditi občane_ke k politični participaciji in dialogu z odločevalkami_ci. Verjel je, da so prebivalke_ci tiste_i, ki bi morale_i odločati o družbenih vprašanjih, ne pa vladajoča elita. Če bi bile_i občanke_i vključene_i v procese odločanja, bi se obenem tudi bolj angažirale_i, da bi se zakoni zares uresničevali.

S prav takšno željo se projekta lotevajo tudi predstavnice_ki slovenske ekipe, ki razvijajo Zakonodajno gledališče v sodelovanju s skupino Vse ali nič na temo prekarnega dela v Ljubljani ter z Iniciativo mestni zbor in vključevanjem prebivalk_cev Maribora v sooblikovanje predlogov zakonov na lokalni ravni.

Projekt se bo zaključil z dvema javnosti dostopnima rezultatoma - zbornikom in filmom, s katerima bomo mladim, ki so sicer izključeni iz procesov odločanja, dali možnost "slišanosti" in "glas". Rdeča nit obeh bo diskusija o tem, kakšne so dandanes možnosti za mlade pri vzpostavljanju politične participacije v primerjavi s časom, ko je nastala tehnika zakonodajnega gledališča. V kratkem filmu bo predstavljeno Zakonodajno gledališče kot metoda mladinskega dela za spodbujanje politične participacije mladih. V zborniku bodo zbrani prispevki o Zakonodajnem gledališču in Gledališču zatiranih, primeri dobrih praks na tem področju ter prispevki o politični participaciji mladih v Evropi. Zbornik in film bosta po projektu dostopna širši javnosti in mladinskemu sektorju, saj bosta objavljena in dostopna v elektronski obliki na internetu, s čimer želimo zagotoviti razširjenost rezultatov še nadaljnja leta po zaključenem projektu. Zaključek projekta bo potekal septembra 2018 v Mariboru, ko bo organiziran tudi javni dogodek za vse zainteresirane mlade in mladinske delavce. Na dogodku bosta predstavljena tako film kot zbornik ter primeri zakonodajnih forumskih predstav.

Besedilo: Barbara Polajnar