Napetost je z vsakim dnevom vse bolj naraščala, ko smo vsi z veseljem in rahlo nervozo pričakovali 1. maj - praznik, ki ga delavke_ci na naših tleh praznujejo že od konca 19. stoletja. 1. maj je v prvi vrsti dan, ko se spomnimo borbenih dni delavskega razreda, ki se je na življenje in smrt boril za boljše življenjske in delovne pogoje, za svoje socialne in politične pravice, za resnično demokracijo. Gre za praznik, ko se moramo delavke_ci povezati in glasno opozoriti na vse bolj zaskrbljajoče razmere v naši družbi. In tokrat smo tudi mi glasno opozorili na to, da mora imeti sleherna oseba pravico do dostojnega in mirnega življenja. Zavedamo se, da boja še zdaleč ni konec, in da smo mi po dolgem času generacija, ki bo živela slabše od svojih staršev. V Sloveniji v revščini danes živi 50 TISOČ otrok, vsega skupaj pa že več kot 280.000 ljudi. V revščini živi tudi že vsak šesti upokojenec oz. upokojenka. Na samem dnu pa životarijo ljudje, ki jih kot družba zavračamo in se jih sramujemo. So odraz nizkotnosti in popolne nehumanosti naše družbe, ki se hinavsko pretvarja, da je vsesprejemajoča in razvita. Govorimo o migrankah_ih, romkinjah_ih, brezdomkah_cih - marginaliziranih skupinah. S takšnim nevzdržnim stanjem je treba prekiniti!

Na dogodku so sodelovale govorke_ci iz progresivnih organizacij, ki se vsakodnevno borijo s krivicami v družbi. Gre za organizacije, iniciative in sindikate, ki vedo, da bodo spremembe možne zgolj z aktivnim delovanjem na terenu. Na trgu so spregovorile_i: Karina Ditz (Sindikat poklicnih voznikov Slovenije), Jože Vrhnjak (Združenje borcev za vrednote NOB), Goran Lukič (Delavska svetovalnica), Boris Krabonja (UP-ornik), Urška Breznik (Pekarna Magdalenske mreže), Vesna Škornik (Iniciativa mestni zbor), Matej Križanec (Študentska Iskra), Ana Lah (Sindikat Mladi plus), Gregor Kašman (CEDRA) in Maja Bernik (Kolektiv PIZDA!).

Ključno sporočilo dogodka je bilo to, da odločno zavračamo družbo, v kateri imajo eni vse, večina pa se bori z revščino in katastrofalnimi delovnimi pogoji ter se sramuje svoje nesreče. Da ne želimo živeti v sistemu, kjer vladajo pohlep, revščina, izkoriščanje, nedostojno delo, seksizem, homofobija, sprevržen nacionalizem in rasizem. Mi se borimo za drugačen svet! Tako smo 1. maja glasno povedali na Trgu svobode, da ne pristajamo na vse hujše razmere v naši državi in da se bomo hrabro borili naprej. V znak upora smo vzdignili rdeče zastave in iz zvočnikov je zadonela delavska himna - Internacionala - pesem upora.

Avtorica: Tina Podbevšek

Projekt sofinancira Urad Vlade RS za komuniciranje v okviru prizadevanj za ozaveščanje mladih o problematiki prekarnega dela.

Vsebina izraža mnenje avtorja in ne predstavlja uradnega stališča Vlade Republike Slovenije.

Vir: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA