PEKARNA Magdalenske Mreže - Maribor

 
 
Tor 22.5.2018
Svet tišine in svet prekariata

Od 8. do 11. maja 2018 je v Varšavi na Poljskem potekalo že tretje mednarodno srečanje v okviru projekta LegiLab 4 Progress, znotraj katerega razvijamo metodo legislativnega oz. zakonodajnega gledališča. Srečanja smo se udeležili predstavniki štirih sodelujočih organizacij iz Škotske, Poljske, Italije in Slovenije. Srečanje je organizirala poljska organizacija Pracownia Inspiracji Społecznych, potekalo pa je večinoma v idiličnem okolju Chata Numinosum v velikem parku. Poletne temperature so omogočale sestankovanje na prostem, med drevjem, rastlinami in vevericami.

Tokratno srečanje je bilo pretežno produkcijsko-organizacijske narave. Na sestankih smo razpravljali o razdelitvi nalog tako za pripravo končne spletne publikacije kot glede prispevkov za izobraževalni film o zakonodajnem gledališču. Na srečanju smo določili tudi naslov za spletno knjižico, in sicer: ‘Beyond Performance, Experiences in Legislative Theatre'. Nekaj časa smo namenili tudi skupni evalvaciji delavnice jokeringa na prejšnjem srečanju v mestecu Casaltone v Italiji, ki jo je vodil  Armin Staffler. Strinjali smo se, da je bila predstavitev projekta »Mach mit! Es geht um uns!« (Take part! It's about us!) kot primer dobre prakse zakonodajnega gledališča sicer zanimiva, vendar podana v obliki poročanja, tako da je zmanjkalo časa za praktično nadgrajevanje veščin jokeringa.

Zadnji večer je bil namenjen predstavitvi prvih rezultatov dela partnerskih organizacij v lokalnem okolju. Predstavili sta se dve od predstav, ki nastajajo v okviru projekta LegiLab. Dogodek je potekal v ustanovi Wolske Centrum Kultury. Predstavili sta se predstavi poljske organizacije z naslovom Swiat nie do końca cichy (Ne povsem tihi svet), ki je nastala v sodelovanju z Ośrodek Szkolno-Wychowawczy dla Głuchych w Warszawie (Izobraževalno-vzgojni center za gluhe v Varšavi) in pa slovenska predstava Status quo na trgu dela gledališke skupine Vse ali nič iz lokalne partnerske organizacije Zavod Bob.

Obe predstavi sta vsaka na svoj način predstavljali komunikacijski izziv, le da je bila v primeru poljske to tudi tematika, ki so jo obravnavali. V njej so namreč nastopali gluhi in naglušni mladostniki, ki so skozi kratke prizore in osebnoizpovedne monologe predstavili težave, s kakršnimi se srečujejo gluhi v večinsko slišečem okolju. Videli smo lahko izključevanje, nerazumevanje okolice in neusposobljenost predvsem pedagoških delavcev za delo z gluhimi in naglušnimi. Težave s katerimi se srečujejo, so podobne tistim, s kakršnimi se osebe z motnjami sluha srečujejo tudi pri nas, le da se zdi, da je položaj na Poljskem še nekoliko slabši. Tako na primer v šolah ne smejo uporabljati znakovnega jezika.

Predstava je bila živa in zanimiva, popestrili so jo tudi z interaktivnim prikazom igre gluhi telefon. Izkazali so se mladi nastopajoči, ki so nastopili doživeto in energično in tako nazorno predstavili obravnavano tematiko. Publika, ki so jo, roko na srce, večinoma sestavljali ljudje, ki se jih je tematika bodisi osebno ali poklicno tikala, je izkazala veliko zanimanja in je budno spremljala dogajanje. Predstava je mišljena kot forumska, vendar so, ker je šlo za prvi javni prikaz, tokrat forumski del omejili na diskusijo. Slišali smo lahko še veliko drugih izkušenj in mnenj o tem, kako bi kazalo ukrepati, da bi se položaj gluhih izboljšal. Zaradi tega se je prestavitev nekoliko zavlekla.

Po premoru je sledil prikaz slovenske predstave. Besedilo smo sicer prevedli v angleščino, projecirali pa smo tudi nadnapise v poljščini. Kljub temu pa se zdi, da je jezikovna bariera povzročala kar nekaj težav. Videlo se je tudi, da je publika že nekoliko utrujena po prvi predstavi, povrh vsega pa se je tudi čas z načrtovane ure in pol skrajšal na vsega slabo uro. Nastopajoči so bili odločeni prikazati celoten proces zakonodajnega gledališča, kar je bil v tako kratkem času pravi izziv.

Kljub temu se je posrečilo. Tematika prekarnega dela je, kot povsod, tudi na Poljskem še kako aktualna. V igranem delu smo videli glavno junakinjo Špelo v kočljivem položaju, ko so jo v službi postavili pred izbiro, da ustanovi lasten s.p. in sodeluje naprej kot zunanja izvajalka, ali pa jo odpustijo. Špela nato išče še druge možnosti, kako preživeti sebe in hčerko, vendar so vse opcije slabe in vključujejo bodisi prekerno ali pa celo delo na črno. Potem smo videli dve intervenciji, eno bolj teoretične narave, drugo pa bolj praktično, ko je gled-igralka skušala opolnomočiti lik zatiranke, da se bolj odločno odzove na težave in se poda na pot aktivizma. Na podlagi predlogov za zakonske spremembe, ki jih je tekom predstave pisala publika, je metabolična celica izbrala en predlog, ki bi bil primeren za nadaljno obdelavo.

Zaradi časovne stiske je bil prikaz procesa zakonodajnega gledališča nekoliko shematičen. A ker je predstava namenjena spreminjanju položaja prekercev in delovne zakonodaje v Sloveniji in je bila tu mišljena zgolj kot prikaz postopka, to ni bilo tako moteče. Vsekakor pa zakonodajno gledališče predstavlja velik izziv, posebej pri prenosu zakonskih predlogov dejanskim odločevalcem in tako v uradni zakonodajni postopek.

 

Avtor: Jaka Andrej Vojevec