1234/567891011/12131415161718/19202122232425/2627282930
Novice

 
 
Sre 4.7.2018
Ko so po Mariboru viseli plakati »Naša socialistična Jugoslavija«

»Uspelo nam je!« je bilo slišati utrujen glas po koncu zadnjega dogodka, ki smo ga izpeljale_i v okviru izobraževalnega cikla »Naša socialistična Jugoslavija«. Že kar nekaj časa je visela v zraku zamisel, da bi izvedle_i projekt, ki bi mlade in širšo javnost spodbudil k zanimanju in kritičnemu preizpraševanju o naši polpretekli socialistični zgodovini. Prav tako smo želele_i, da se mladi lotijo družbenih teorij, ki so povsem zanemarjene s strani šolskega ter medijskega prostora. Govorimo o socializmu in marksizmu. In res, z izvedbo petih kvalitetnih izobraževanj, dveh razstav, okrogle mize, tematskega sprehoda in kviza smo v sodelovanju z intelektualci_kami, aktivisti_kami in organizacijami izpeljale_i prvi izjemno uspešen tovrstni izobraževalni cikel v Mariboru. Celoten proces dela, ki je potekal več mesecev, nas je spodbudil, da smo se pobliže spoznale_i z deli avtoric_jev, ki znanstveno raziskujejo socializem (Marko Kržan, Rastko Močnik, Gal Kirn, Lev Centrih, Primož Krašovec, Tibor Rutar, Lilijana Burcar itd.). Pod drobnogled smo vzele_i tudi konferenco Oddogodenje zgodovine - primer Jugoslavije, ki je potekala oktobra 2007 v Ljubljani. Ključne ugotovitve konference so postale teoretična platforma na kateri smo gradile_i in izoblikovale_i cilje projekta.

 

Od 13. do 16. 6. so se v Muzeju narodne osvoboditve in v Pekarni Magdalenske mreže odvila predavanja, ki so jih izvedle_i sledeče_i govorke_ci: Rastko Močnik (Razpad Jugoslavije in ponoven vzpon kapitalizma v Sloveniji), Branislava Vičar (Cankarjevo pojmovanje kulture kot referenčna točka za partizansko kulturno revolucijo), Davor Konjikušić (Partizanska fotografija), Tina Podbevšek (Delavka v Tekstilni tovarni Novoteks) in Marko Kržan ((Ne)uspehi samoupravljanja v Jugoslaviji). Kvalitetno izvedena predavanja, so se posvetila temam kot so: jugoslovansko gospodarstvo, kultura, emancipacija, samoupravljanje, stečaji, Cankar in narodnoosvobodilni boj, fotografija kot metoda partizanskega boja, nacionalizem, družbeno prehranjevanje, delovni procesi, birokracija in tehnokracija, plan, samoupravne interesne skupine itd. Strokovno izvedena predavanja so se postavila po robu revizionistični zgodovini. Današnje selektivno predstavljanje prelomnega dogajanja, z opuščanjem temeljnih dejstev in razmerij, upravičuje izkoriščanje in zatiranje. Dovolj povedno je že to, da se pri Ivanu Cankarju izpostavlja zgolj njegova estetska vrednost, (ne)načrtno pa se zapostavlja, da je bil Cankar socialist. S predavanj smo dobile_i kvalitetno teoretično podlago za nadaljnjo praktično politično delovanje in morebitno kritično raziskovanje.

 

Tekom priprav na izobraževalni cikel se je ustvarila tudi ekipa, ki je delala na razstavi »Živimo s Titom?« in je preko javnega natečaja zbrala več kot 120 fotografij na katerih so bile podobe Josipa Broza - Tita. V navodilih je bilo izpostavljeno, da se na fotografiji mora videti tudi prostor, v katerem se nahaja maršal dandanes - in res, Titoti so se nahajali v garažah, kleteh, sušilnicah, zidanicah, v dnevnih sobah, pisarnah, gostilnah itd. Ljudje so nam začeli pošiljati tudi fotografije s kipi, šalčkami, knjigami in gramofonskimi ploščami na katerih so bile podobe Tita. Nekateri so nam poslali tudi kratke anekdote ali pojasnila, zakaj imajo Titota v svojih domovih. Žgoče debate o Titu so se odvijale tudi med ekipo ob pivu, še bolj zanimive pa so bile izjave mimoidočih, ko smo oblepile_i fasado Galerije K18 z velikimi papirnatimi tapetami, na katerih so bile podobe Josipa Broza. Otvoritve razstave, ki je potekala v petek, 15. 6. 2018 na Koroški 18, se je udeležilo več kot 50 ljudi. Drugi dan smo si ogledale_i še razstavo »Ranjeni in bolni - Partizanska saniteta v 4. operativni coni« v Muzeju Narodne osvoboditve. Zaradi tršega nemškega okupacijskega režima na slovenskem Štajerskem in Koroškem, so se na tem območju organizirale partizanske bolnišnice šele leta 1944. Partizani_ke so se pred tem zdravile_i pri kmetih, ki so jim zaupale_i. S prihodom 14. divizije na Pohorje pa se je pričela tudi organizirana gradnja bolnišnic, ki so delovala v popolni tajnosti. Okoli 95 odstotkov ranjenk_cev je bilo rešenih in ozdravljenih, kar predstavlja, glede na skromne možnosti, izjemen uspeh.

 

Poleg predavanj pa smo izvedle_i še tematski sprehod »Surov beton«, ki ga je vodil umetnostni zgodovinar Simon Žlahtič. Tekom sprehoda smo spoznale_i, da je bila socialistična arhitektura izjemno napredna, uvajala je številne inovacije v gradbeno industrijo. V primerjavi z današnjo je bila arhitektura odgovornejša do skupnega življenjskega prostora. Istočasno pa so potekale tudi priprave za izvedbo okrogle mize z Borislavo Vičar, predsednico odbora za aktivnosti mladih in Jožetom Vrhnjakom, predsednikom pokrajinskega sveta ZB za Podravje. Aktivista Združenja borcev za vrednote NOB Maribor sta kritično spregovorila o neofašizmu, borbenosti in apatičnosti med mladimi, spravi, vrednotah NOB in šolskem sistemu. Opozorila sta, da je danes vsakršen upor predstavljen kot nekaj slabega, in da so mladim vrednote, kot so solidarnost in tovarištvo, vse bolj tuje. Tako v učilnicah kot tudi v javnosti prihaja do selektivnega poročanja o pomembnih zgodovinskih dogodkih, posledično pa se zgodovina po letu 1945 označuje kot negativno, obdobje po letu 1991 pa kot svetlo obdobje ponovnega vzpona demokracije.

 

Izobraževalni cikel se je zaključil s kvizom o zgodovini Jugoslavije. Ob pisanju vprašanj za tri zgodovinske sklope (Kraljevina Jugoslavija, Jugoslavija med drugo svetovno vojno in Socialistična Jugoslavija), smo ob kritičnem prebiranju tudi zgodovinskih učbenikov, ugotovile_i, da je naša socialistična preteklost resnično predstavljena z vidika trenutne vladajoče ideologije, ki podpira protikomunistično histerijo. Na kvizu so sodelovale tri večje ekipe, ki so se tekmovanja lotile zelo resno. Naj izpostavimo zgolj dve vprašanji, ki sta na kvizu zmedli marsikoga: Kdaj se je prva Jugoslavija preimenovala v Kraljevino Jugoslavijo in kako je Ivan Hribar storil samomor. Po kvizu je sledila zaslužena zabava.

 

Na tem mestu bi se rade_i še enkrat zahvalile_i direktorici Muzeja NO Maribor, Aleksandri Berberih-Slana za vso podporo in sodelovanje ter gospe Miri Grašič za izjemno vodenje po razstavi »Ranjeni in bolni«. Prav tako se zahvaljujemo vsem predavateljem_icam, gostom_jem in drugim sodelujočim.

 

Seveda pa ne bomo nikoli pozabile_i podpore pivovarne Komunajzer.

 

»Naša socialistična Jugoslavija« nam je dala nov zagon za nadaljnje delo. (R)evolucionarno korakamo naprej!

 

 

Avtorica: Tina Podbevšek

 

 

 

»Zaposlitev na področju mladinskega dela v mladinskem sektorju -1 » izvaja Pekarna Magdalenske mreže Maribor. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

 

Info: Pekarna Magdalenske mreže, Mladinski informacijsko-svetovalni center INFOPEKA, Ob železnici 16, 2000 Maribor, 02 300 68 50, 041 481 246, infopeka@infopeka.org